Meritve, kaj, zakaj, kako?

GLWF misija traja dobro desetletje. Od začetkov do danes je prehodila zanimivo, naporno in včasih res razburljivo pot. Okoljska aktivnost ali vsaj deklarativna zavzetost za «stvar« je dandanes moderna in tako »in«, da jo podjetja, korporacije in vse mogoče inštitucije redno uvrščajo na svoje agende.

V praksi je marsikaj drugače in včasih povsem nasprotno, za kar se korporacija ali inštitucija, združenje deklarativno priduša.

S tem se pojavi vprašanje, kaj je res, kaj je objektivno in s tem se vedno odpre vrsta novih vprašanj.

Meritve, ki jih opravlja ekipa GLWF, nimajo naročnika in ne »želenega cilja-rezultatov ali plačnika meritev«. Rezultati so, kakršni so! Ekipa izvaja meritve po svojem lastnem programu. Interpretacije, ocene, analize imajo prav tako svoje zakonitosti, a tu ima človeški faktor pogosto ključno vlogo.

Fenomen meritev me je vedno zanimal, številke, interpretacije, kriterije, norme, ki jih imamo lastno postavljene ali jih postavljajo strokovne in druge inštitucije, so zanimiva zgodba, o kateri želim zapisati nekaj besedi.

V veliki meri drži izrek, »če nič ne meriš, nič ne veš«.

Številne panoge poznajo meritve.

Naj naštejem le nekaj zanimivih panog, kjer so meritve mnogokrat ključnega pomena:

1. Šport in posamezne discipline znotraj različnih športov
2. Medicina in farmacija in povezane vsebine
3. Šola in z njo povezane vsebine (izpiti, ocene, normativi, ...)
4. Okolje (voda, zrak, zemlja-tla, zvočno onesnaženje, svetlobno onesnaženje, …)
5. Gospodarstvo in industrija (bančništvo, zavarovalništvo, avtomobilska, letalska, gradbeništvo, IT, ….)
6. Prehrana in z njo povezane vsebine (živila, prehranska dopolnila, ...)

Naj na kratko komentiram, z namenom širšega pogleda na meritve, rezultate in interpretacijo.

1. Šport in posamezne discipline znotraj različnih športov

Meritve v športu predstavljajo v mnogih športih in disciplinah osnovo za »ocenjevanje in razvrščanje« športnikov. V atletiki stotinke in centimetri odločajo o najvišjih mestih na svetovnem odru, le ta pa posledično o denarju, sponzorjih, medijih. Ni potrebno veliko znanja, da zvemo, da olimpijski zmagovalec na 100m (moški) potrebuje tek pod 10 sekundami. Glede meritev v atletiki, ki je globalna dejavnost, v grobem ni pritožb. Vsi se strinjamo, da je najhitrejši pač najhitrejši. Ker se rezultati različnih disciplin vrednotijo po posebnih tablicah, ki določajo vrednost rezultata po določenih algoritmih, omogoča poznavalcem, ekspertom in ljubiteljem neskončne debate, kateri rezultat je teže dosegljiv. Primer: 9.58/100m Usaina Bolta pomeni 1356 točk. Kar pomeni, da bi tekač na 400m moral teči 42.55 (trenutno svetovni rekord znaša 43.03, kar prinaša 1321 točk).

Najboljša slovenska atletinja (po glasovanju za leto 2021) Maruša Mišmaš, šesta z rezultatom 9:14.84 na OI Tokio 2020, prejme po tem »sistemu meritev« 1207 točk. Zanimivo, njena kolegica, s katero sta si letos delili naslov najboljše atletinje Slovenije, Tina Šutej, bi za prav tako vrhunski dosežek v skoku s palico za rezultat 4.76 (ne na OI), prejela 1195 točk.

2. Medicina in farmacija in povezane vsebine

Kompleksnost medicine (in/ali farmacije) je danes tako velika, da verjamem, da imajo tudi zdravniki in medicinsko osebje ter farmacevti včasih »glavobole«. Dostopnost informacij, svetovni splet in socialna omrežja so navrgla »višek medicinskih strokovnjakov«, ki imajo postavljeno diagnozo in zdravljenje še preden vstopijo v ordinacijo ali lekarno.

Interpretacija meritev, pa naj gre za vrednosti krvne slike ali drugih vrednosti, postajajo »ljudska lastnina«. Zastavi se vprašanje, zakaj so v medicini in farmaciji take vrednosti? Kdo jih je postavil in kako se (so se spreminjale) spreminjajo?

Meritve in interpretacija v medicini sta brez dvoma lahko usodnejši (na srečo ne v veliko primerih), kot kakšen dekagram napačen podatek na osebni tehtnici ali število všečkov na socialnih omrežjih.

Malce za šalo, malce zares, priporočam ogled filma Zadnje počitnice (»Last Holiday«). Igrajo med drugim: Queen Latifah, Gérard Depardieu.

Ko sramežljiva prodajalka Georgia izve, da ima le še tri tedne življenja, se odloči za popolno preobrazbo – sebe in načina življenja, ki ji ostaja. Potem se izkaže, da je bil odčitek CT skenerja napačen in takisto postavljena napačna diagnoza.

Je pa danes v medicini in farmaciji prav zaradi vpliva socialnih omrežij in lahkotnosti s katero pridobimo »ta prave podatke«, iskanje in preverjanje, analiziranje ter razumevanje podatkov napornejše. In kdo ima čas in energijo, da preveri merila, interpretacije in to še iz več virov? Posebej, če se ne »ujemajo« s predstavo posameznika in njegovim egom.

Znano je, da lahko dva številčno različna izmerjena rezultata odražata isto dejansko stanje!

Širše zanimiv je tako imenovani indeksa telesne mase (ITM) (angleško “BMI – body mass index”), ki na podlagi vnesenih podatkov o višini in teži izračuna v kateri razred (pod)prehranjenosti spada posameznik.

Malokdo na primer ve, da ima ITM (BMI) zelo dolgo brado.

Več: https://academic.oup.com/ije/article/43/3/665/2949550

Verjetno se zdi logično, da je ta indeks (merilo) uporabljan v industriji prehranskih dopolnil kot eden (ne edini) od »pokazateljev stanja posameznika«. Se zdi čudno, če se ta industrija zavzema, da je ta indeks vedno nekaj desetink »v prid industrije«? Koliko stotin milijonov € (ali druge valute) več pridela industrija?

3. Šola in z njo povezane vsebine (izpiti, ocene, normativi, ...)

Ocene so sestavni del naše (in večinoma globalne) izobrazbe. Meritve našega znanja potekajo vsaj 9 let, a večinoma 12 in več, pri najbolj zahtevnih poklicih skoraj 20 let in pri mnogih se meritve (ocenjevanje) nikoli ne končajo in so obvezne ves delovni ciklus (piloti, zdravniki, …).

V Sloveniji imamo zanimiv fenomen ocen v šolah (predvsem osnovna šola, a o tem bi se dalo še kaj dodati). Zanimivo je dejstvo, da so ocene v osnovnih šolah prilezle »nenormalno visoko«. Seveda tvegam polemiko s strokovnjaki tega področja, a dejstvo, da so krivulje take, kot jih predstavlja spodnja tabela.

Od leta 1987 do 1988 je bilo v povprečju 17,3 odstotka odličnjakov, leta 2006 pa že kar 32,5 odstotka. Foto: Zupanc in Bren: Inflacija pri internem ocenjevanju v Sloveniji (2010).

Vir: https://siol.net/novice/slovenija/zakaj-imajo-otroci-boljse-ocene-kot-so-jih-imeli-njihovi-starsi-501013

Zdi se, da v naši deželi trend kaže izrazito v smer »pameti in vse večjega števila pametnih«. Kaj so nas že učili pri statistiki, matematiki in podobnih vedah? Aja, Gaussova krivulja. Vsak si lahko razloži po svoje.

Priporočam: https://sl.wikipedia.org/wiki/Normalna_porazdelitev

4. Okolje (voda, zrak, zemlja-tla, zvočno onesnaženje, svetlobno onesnaženje …)

Vsi imamo radi čisto okolje in Slovenci smo zdi se ponosni na našo »najlepšo naravo«. Ali meritve temu pritrjujejo? Ne povsem, ne povsod in sploh ne tako kot bi si želeli, ali morda celo zmotno mislimo, da je vse krasno.

Dandanes je stopnja ozaveščenosti kljub vsemu dovolj visoka, da nam prav povsod vsakdo le ne more svinjati. A meritve kvalitete zraka, vode, tal, slonijo na parametrih, ki jih je stroka definirala skozi desetletja.

Kako kompleksne so te meritve, si lahko vsak prebere v poročilu na naslednji povezavi:

https://www.nijz.si/sl/letna-porocila-o-pitni-vodi-v-sloveniji

Kot zanimivo, dodajam še:

https://www.nijz.si/sl/svetovni-dan-voda-2021-vrednotenje-vode

Zrak je tisto, česar se dotika GLWF projekt že dobro desetletje in več. Več o teh akcijah si lahko preberete na povezavi.

http://worldgreenflight.com/glwf.php#to-2012

Strokovni del ekipe skrbi za to, da so meritve in interpretacija narejeni na način, da lahko projekt »pije vodo po strokovni, znanstveni plati«.

Vsaj majhen dokaz temu je nedavna nagrada (spet so v igri meritve, kdo dobi nagrado, kriteriji), o čemer lahko več preberete na povezavi:

https://www.ung.si/sl/obvestila/obvestilo/4773/sodelavca-univerze-v-novi-gorici-prejemnika-puhove-nagrade/

Malokdo ve, da je ogljični odtis ameriške vojske dvajsetkrat večji od Velike Britanije. Pri čemer imajo ZDA 800 vojaških oporišč po svetu, a se ogljični odtis šteje državam gostiteljicam. Mimogrede, vojske v mnogih primerih sploh nimajo omejitev glede standardov in »lahko počnejo in svinjajo kakor njim ljubo«.

To je približno tako, kot da bi policija lahko po cestah počela kar bi hotela, ostali moramo biti pa pridni.

Manj sta nam blizu zvočno in svetlobno onesnaževanje, kjer imamo izdelane kriterije, izvajamo meritve in je država izdelala standarde, da lahko funkcioniramo in bivamo v ustreznih razmerah.

Več o hrupu:

https://www.europarl.europa.eu/factsheets/sl/sheet/75/luftfororeningar-och-buller

in svetlobni obremenitvi:

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4520

5. Gospodarstvo in industrija (bančništvo, zavarovalništvo, avtomobilska, letalska, gradbeništvo, IT, ….)

Uspehi gospodarstva, podjetij in posameznih gospodarskih panog se merijo po vnaprej znanih parametrih.

Kdo ne pozna izrazov: EBITDA, dodana vrednost, dobiček, število izdelanih produktov.

V turizmu se radi hvalimo, koliko nočitev imamo, pri čemer ta podatek sam po sebi ne pomeni ravno veliko. V turizmu so merila uspešnosti nadvse zanimiva. Ni namreč vseeno ali imate zasedene sobe ali postelje. 100% zasedenost sob, lahko pomeni precej prostih postelj.

Težko najdete vlado, ki se ne bo pohvalila z gospodarsko rastjo (kar ni nič narobe) in težko najdemo opozicijo, ki se bo strinjala z argumenti. Čeprav imamo znana merila, je interpretacija mnogokrat enostranska, všečna širokemu krogu ljudi in mnogokrat populistična. Drži pa, da interpretacija meritev v veliko primerih ni enostavna. Komentirati gospodarske kazalce v sosednjem baru je eno, strokovno, profesionalno pa povsem druga plat medalje. Zdi se, da globalno funkcioniranje, sobivanje in razvoj,  že dolgo ne temeljijo samo na nenehni rasti vsega »kar lahko merimo, proizvedemo in konzumiramo v najširšem pomenu«.

Zanimiva je vedno paradigma, da koncerni odpustijo tisoče ljudi, pri čemer dobički  teh istih korporacij segajo v nebo, vodilni pa zaslužijo nekaj stokrat več kot »običajni zaposleni«. Kdo in kdaj je postavil taka merila »za zasluge in pamet«?

6. Prehrana in z njo povezane vsebine (živila, prehranska dopolnila, ...)

Globalna industrija prehranskih dopolnil služi milijarde evrov. Obljublja vse mogoče, od pomlajevanja do nekaj deset odstotkov manj zgubane kože, do razstrupitve jeter in tako v nedogled, do čudežnih hujšanj.

Gotovo ne gre takoj startati z negativnim predznakom, se pa človek vpraša, kdo je postavil merila, da imajo učinkovine tako čudežne učinke. Vsak povprečno razgledan in izobražen človek ve, da je postavljanje meril v farmaciji povsem nekaj drugega kot v primeru prehranskih dopolnil.

Širše zanimiv je tako imenovani indeksa telesne mase (ITM) (angleško “BMI – body mass index”), ki na podlagi vnesenih podatkov o višini in teži izračuna v kateri razred (pod)prehranjenosti spada posameznik.

Malokdo na primer ve, da ima ITM (BMI) zelo dolgo brado.

Več:

https://academic.oup.com/ije/article/43/3/665/2949550

Verjetno se zdi logično, da je ta indeks (merilo) uporabljan v industriji prehranskih dopolnil kot eden (ne edini) od pokazateljev stanja posameznika. Se zdi čudno, če se ta industrija zavzema, da je ta indeks vedno nekaj desetink »v prid industrije«? Koliko stotin milijonov € (ali druge valute) več pridela industrija?

Kdor le malce pobrska po spletnih straneh o prehranskih dodatkih, vitaminih in vseh ostalih »prepotrebnih učinkovinah«, skoraj ne more mimo dejstva, da je za njegovo zdravje bolje, če »vseeno nekaj vzame za vsak slučaj«. Posebej, če te strani večkrat obišče ali so mu informacije in/ali merila kako drugače servirane.

Malce razgledan bralec pozna izraz, ki ga je naplavil marketing proizvajalcev tako imenovanih »superživil«.  Ali pa čudežnega vira, ki prazni denarnice in sliši na ime »antioksidant«.

Kdor želi realnejšo sliko, se lahko o tej zadnjem »čudežu« prepriča na naslednjem viru:

Evropska agencija za varnost hrane

Journal of Nutrition

Scientific American

Tam so med drugim ugotovili, da ob 200 (dvesto) obravnavah v zvezi z vlogo antioksidantov kot dodatkov v živilih, pri 192 ni moč zaznati konkretnega in nedvoumnega učinka.

https://mojaleta.si/Clanek/Miti-in-resnice-o-antioksidantih

A nekdo je sodobnemu človeku predstavil merila (idealna teža, vnos vitaminov in drugih snovi), po katerih naj bi za svoje zdravje užival vse prej opisano (in še veliko več drugega). Tudi merila preverjamo, mar ne?

Zanimivo merila uspešnosti v takratni družbi interpretirata dva velikana, mojstra pisane besede.

Balzac v delu »Izgubljene iluzije« in T. Wolfe v delu »Ozri se proti domu, angel«.

Naj bo to iztočnica za razmislek o merilih, ki definirajo in obkrožajo naša življenja, odločajo o naših ravnanjih ali ravnanjih drugih.

Za zaključek pa še ena letalska, razumi kdor more! Gotovo ni v duhu trajnostnega razvoja!

V EU je pred tedni prah dvigala novica, da letalske družbe, med njimi Lufthansa in Brussels Airlines, opravljajo polete s praznimi ali na pol praznimi letali, da bi obdržale pravico do "slotov" za pristajanje in vzletanje, ki bi jih sicer izgubile. Prevozniki pojasnjujejo, da jih k temu silijo pravila, zaradi česar kritike letijo na Evropsko komisijo.

https://www.24ur.com/novice/tujina/v-eu-razburjajo-leti-s-praznimi-letali.html

Pa srečno in predvidno pri meritvah in interpretaciji le teh!