Vse po načrtih

Zjutraj je bila prognoza pesimistična, z trdovratno meglo. Kljub temu, da se je nad Baščaršijo, ki je nekoliko višje od letališča, že kazalo modro nebo, je bilo letališče zaprto, leti prestavljeni. Plan poleta sem dvakrat prestavil, ob 11. pa se je le začelo dogajati. Osebje na letališču zelo prijazno, zato sem hitro pri letalu, ga očistim ivja, pripravim vse potrebno za meritve, plačam in skoraj odletim. Vidljivost na letališču je še prenizka za vizualni VFR let, zato prosim za "special VFR", kjer je vidljivost lahko slabša, vendar v stolpu niti tega niso odobrili. Ostane mi samo še instrumentalni odlet, za katerega pa moram oddati nov plan poleta. Kljub temu, da je večino mesta znotraj letališke cone in kontrolorji niso prav srečni, če se mala letala predolgo zadržujejo na tem območju, je sarajevska kontrola zelo kooperativna, tako da brez problema odletim planiran let na dveh višinah, kot je bilo dogovorjeno z Grišo. Potem pa preko gozdnatih hribov Ozrena, Javorja, Konjuha v dolino jezera Modrač in kompleksa industrijskih objektov v bližini Tuzle. K slabemu življenjskemu okolju največ prispevajo kompleksi kemične industrije ter termoelektrarne. Iz zraka zgleda resnično precej katastrofično, številni dnevni kopi, odlagališča strupenih kemikalij, pravzaprav tako kot bi gledal celjsko dolino med Cinkarno in Bukovžlakom, vendar v veliko večjem obsegu. Tuzla je tretje največje bosansko mesto, s treh strani obdano s hribi, tako, da je prevetrenost tudi tukaj problem, zato tudi tako veliko onesnaženje.

Potem pa še skok v Republiko Srbsko, nad obsežen dnevni kop premoga in 300 MW termo elektrarno, ki pokriva slabih 10% potreb po električni energiji Bosne. Pokrajina je bolj odprta, zato prevetrena in slab zrak hitreje odpihne drugam. Danes ga je neslo v Brčko in naprej proti Osjeku.

Vremenska napoved za Beograd in celotno Srbijo je za prihodnje dni vetrovna, močan severnik, zato so meritve za nekaj dni nesmiselne.